Marjan Šorli in udomačena arhitektura

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

Marjan Šorli je bil izredno samosvoj, a hkrati značilen predstavnik slovenske povojne arhitekture. V njegovih hišah najdemo raznovrstne izvore, od Plečnikove šole, raziskovanja anonimne ljudske arhitekture ter uvidov s študijskega potovanja po Evropi in ZDA do anglosaških teorij o psihologiji zaznavanja prostora. Arhitekt se je v naš kulturni prostor zapisal predvsem s svojevrstno materialno govorico in izrazom, ki se vselej giblje po robu, med arhetipskimi načeli in preverjenimi principi ter drznimi skrajnostmi sintakse uporabljenih tradicionalnih in sodobnih materialov, med subtilnim odnosom do naravnega in kulturnega konteksta ter odločnimi posegi v prostor. Skozi svoj celotni opus je Šorli ustvarjal arhitekturo po meri človeka. Z eruditskim znanjem je črpal iz razvoja arhitekture, prostore skladnih proporcev in majhnega merila pa je gradil s tradicionalnimi materiali in elementi. Ob tem je upošteval zmožnosti tehnologije in prostorske organizacije svojega časa. Njegovi premisleki o prostoru so izredno aktualni tudi danes, saj je zagovarjal in gojil principe, kot so sobivanje narave in arhitekture, uporaba preprostih nizkotehnoloških prijemov pri osvetljevanju, zračenju, ogrevanju ali hlajenju prostorov (z vmesnimi conami), iskanje prave mere stavbe in odnos do človeškega merila. Njegov opus odgovarja na vprašanje, kako iz nič ustvariti arhitekturo, ki je zadržana, preprosta in spoštljiva, ki ji ne moremo ničesar odvzeti.

Danes je Šorlijev opus v veliki večini primerov uničen, do nerazpoznavnosti predelan ali močno ogrožen. Tudi večji del projektne dokumentacije in načrtov njegovih projektov je izgubljen. Po zaslugi družine pa se je ohranil zanimiv in dragocen del arhiva, ki je jedro razstave. Torej ne gre za pregledno predstavitev arhitektovega opusa, temveč za vpogled v proces raziskovanja. Fragmente združuje v ohlapne vsebinske sklope, jih vzporeja, komentira in mestoma dopolnjuje. Ob največjih vrzelih in tam, kjer so poudarki potrebni za razumevanje, dodaja gradivo iz drugih arhivskih zbirk. Interpretativne izrise načrtov Šorlijeve arhitekture in modele so na podlagi analiz in terenskega dela izdelali študenti Fakultete za arhitekturo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Razstava ne podaja odgovorov, temveč odpira vprašanja ter spodbuja raziskovanje, dopolnitve in nove interpretacije.

Kustosa: Martina Malešič, Andraž Keršič

Svetovalni odbor: Veronika Leskovšek, Primož Jeza, Ana Kreč

Odprtje razstave: 30.9.2025, 19 ura