Niko Kralj
Arhitekt in oblikovalec Niko Kralj je Muzeju za arhitekturo in oblikovanje zapustil bogat opus svojih del. V grajski kapeli postavljamo na ogled del njegovega oblikovanja, ki je širši javnosti neznan in sega v polje otroške igre. Igra je pomemben način učenja otroka in osnova za razvoj mišljenja. Skozi igro otroci lažje razumejo, povežejo in osmislijo tisto, kar so se naučili prek svojih idej, občutkov in odnosov z drugimi. Igrača daje otrokovi igri vsebino in idejo.
Razstavljene so skice, načrti, dokumentarno gradivo in prototip za sistem lesenih igrač. Načrtovane igrače naj bi spodbudile k razvijanju konstrukcijskega znanja in motoričnih spretnosti. Niko Kralj je razmišljal trajnostno, saj je predlagal, da je znotraj pohištvene industrije moč iz odpadkov masivnega lesa izdelati paličja, ki jih bodo otroci lahko sestavljali v raznolike podobe po njegovih predlogah (žirafa, pes, letalo, podmornica, avto … ), hkrati pa je puščal prosto pot otroški domišljiji, ustvarjalnemu razmišljanju in raziskovanju.
Niko Kralj je maja leta 1976 Zveznemu zavodu za patente v Beograd vložil patentni zahtevek za Sistem Constructe, ki je namenjen otrokom kot igrača ali v povečanem merilu kot igralo za otroška igrišča.
V vlogi je zapisal, da sistem lesenih igrač, t. i. Sistem Constructa, rešuje problem otrokove varnosti, ker na sestavnih delih in celoti ni nikakršnih robov in vogalov. Rešitev dimenzij modula, naraščanja in razmerij pa je zgrajena na razmerjih števil Fibonaccijevega zaporedja in v odvisnosti od polmera profila, ko gre za dolžinska razmerja štirih palic, kakor tudi zatičev.
Sistem omogoča skoraj neskončno število različnih struktur in predstavlja univerzalno tehnično konstrukcijsko igračo za otroke vseh starosti.
K Sistemu Constructa je vzporedno vložil tudi patentni zahtevek za Regal Constructa kot »množični montažni izdelek socialne opreme človekovega bivališča«. Niko Kralj je nato leta 1979 tako sistem pohištva kot sistem lesenih igrač prijavil na 8. bienale industrijskega oblikovanja (BIO 8). Sistem lesenih igrač je preimenoval v igračo Mirna in je bila na razstavi predstavljena med zasnovami, sistem pohištva pa najdemo pod imenom Sistem Konstrukta. Sistem pohištva Konstrukta je bil nagrajen na X. ljubljanskem salonu pohištva z najvišjim priznanjem Ljubljanski zmaj in je bil v proizvodnji od leta 1979.
Konstrukcijska igrača žal ni šla nikoli v proizvodnjo, a smo v muzeju zaznali potencial za možne prihodnosti. V poslanstvu muzeja si namreč prizadevamo tudi k vzpostavljanju inovativnega prostora za ustvarjanje, druženje in učenje, ki je usmerjeno v prihodnost naslanjajoč se na preteklost in kulturno dediščino. Posebno skrb namenjamo prav najmlajšim, ki jim skozi različne programe in dejavnosti želimo približati dobro arhitekturo in dobro oblikovanje. Muzejski predmeti so izhodišča za številne novonastale didaktične pripomočke in didaskalije.
Dedinjo in lastnico avtorskih pravic smo zaprosili za dovoljenje, da izdelamo 0 serijo replik in znotraj pedagoškega procesa preverimo uporabnost izdelka. Sprva v manjšem številu v okviru muzejskih dejavnosti, nato morebiti znotraj širšega koncepta izobraževanja, saj je področje arhitekture in oblikovanja na nacionalni ravni znotraj šolskih kurikulumov še vedno precej podhranjeno.
Vsled odličnega sodelovanja na BIO 25 smo se ponovno povezali z Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje (smer lesarstvo) glede izdelave replik. Z velikim navdušenjem je k projektu pristopil tudi Festival lesa v Kočevju in prevzel iniciativo za izdelavo modularne lesene igrače v prihodnje, ki pa bo morala skozi mnoga sita in ocene, da bo resnično lahko zaživela na trgu, kot je bil tudi njen prvotni namen.
V današnjem času potrošništva bi morala biti kakovost igrače še kako pomembna, ko so izdelki, kamor sodijo tudi igrače, povezani z anonimno in mnogokrat nečloveško produkcijo v državah Daljnega Vzhoda oz. se otroška igra vse bolj seli v digitalni svet, ki pa ga določajo popolnoma nova pravila.
Natalija Lapajne, kustosinja razstave